V letu 1996 je Uprava RS za geofiziko pričela s financiranjem naloge, katere namen je bil zbrati podatke o dosedanjih geofizikalnih raziskavah v Sloveniji, oceniti njihovo kvaliteto in dostopnost podatkov. V sodelovanjem z izvajalci, oddelkom za geofiziko pri Inštitutu za geologijo, geotehniko in geofiziko v Ljubljani, smo pripravili metapodatkovni sistem, ki vsebuje podatke o geofizikalnih raziskavah.
Uporabna geofizika je ena od vej splošne geofizike, ki se je že od svojih začetkov konec 19. stoletja zelo uveljavila, še posebej pa v preteklih nekaj desetletjih. Osnovna naloga uporabne geofizike je preučevanje fizikalnih lastnosti kamnin zgornjega dela Zemljine skorje, meritve le-teh v naravi – bodisi na zemeljskem površju, v zraku, na morju ali v vrtinah – in s pomočjo ustreznih interpretacijskih postopkov prenos tega znanja v prakso. Uporabna geofizika pokriva več področij, od katerih vsako obravnava določene fizikalne parametre: seizmika, geoelektrika, gravimetrija, magnetometrija, geotermija in meritve fizikalnih lastnosti v vrtinah.
Prve geofizikalne raziskave v Sloveniji so izvedli tujci med obema svetovnima vojnama. Že od ustanovitve Geološkega zavoda za Slovenijo leta 1946 so bila geofizikalna merjenja opredeljena kot dejavnost, ki naj jo Zavod razvija, nato pa se metode uporabne geofizike neprekinjeno v večjem ali manjšem obsegu uporabljajo za reševanje geoloških, rudarskih, gradbeniških, hidrogeoloških, ekoloških in drugih problemov. Še danes je geofizikalni oddelek Inštituta za geologijo, geotehniko in geofiziko (IGGG) edina tovrstna institucija v Sloveniji.
Upravne zadeve in geofizikalni monitoring je po Zakonu o varstvu okolja prevzela Uprava RS za geofiziko.
Pri pripravi dokumenta sem uporabil naslednje vire:
M. Car, A. Gosar, D. Rajver, R. Stopar in B. Tomšič, Zgodovina, stanje in perspektive uporabne geofizike v Republiki Sloveniji, Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, 1996 (financirala Uprava RS za geofiziko, nosilec projekta B. Uran).